Datum objave 05 Okt. 2010
V sejni sobi Občine Straža je 05. oktobra 2010 potekala tiskovna konferenca ob odkritju človeške ribice (Proteus anguinus) na območju občine Straža, ki velja za redko in ogroženo živalsko vrsto. Gre za edinstven primer, ko lahko človeško ribico v naravnem okolju opazujemo s površja.
Direktor občinske uprave Občine Straža, g. Dušan Krštinc, je uvodoma pojasnil, da je mesto najdbe t.i. požiralnik, v katerega se izteka površinska voda. Človeško ribico so videli v mraku oziroma v popolni temi. Besedo je predal g. Andreju Hudoklinu, predstavniku Zavoda za varstvo narave OE Novo mesto, ki je povedal nekaj več o prisotnosti človeške ribice v tem okolju.
Po stalnem opazovanju je najditelj g. Toni Kregar skupaj z bratom g. Albinom Kregarjem naredil prve fotografije Proteusa od blizu. Po njegovih domnevah je vsaj 8 primerkov tega slepega prebivalca kraških podzemnih jam. Veliki so od 7 do 25 centimetrov. Razmere najdišča so zelo specifične. Celoten prostor je namreč v senci dreves, zatemnjen in brez neposredne sončne svetlobe, obdan z veliko skalo, gladina vode pa je od 5 do 20 centimetrov.
V nadaljevanju je g. Dušan Krštinc prisotne na tiskovni konferenci seznanil, da posebnih raziskav najdišča za zdaj še niso opravili, so pa najditelji k sodelovanju povabili biologe novomeške enote Zavoda RS za varstvo narave, ki bodo temeljito preučili celotni živelj, saj pričakujejo, da okolje skriva še kakšno redko ali ogroženo živalsko vrsto. Na osnovi analiz se bodo odločili ali najdišče zavarovati ali pustiti prost dostop. V sodelovanju s pristojnimi službami bodo skrbno preučili varstvene strategije in možnosti ureditve prostora, kjer so naleteli na znamenito jamsko dvoživko.
V Straži se tudi župan Alojz Knafelj zavzema, da bi najdišče dolgoročno odprli množicam kot naravno turistično znamenitost, kar bi bil napredek tudi za turistično ponudbo v občini. »Straški« Proteus bi s postavitvijo informacijske točke postal del naravoslovne ali izobraževalne zgodbe, ki bi bila zanimiva tako za šolarje, mladino in za odrasle. Lokacija bo zato za širšo javnost predstavljena šele po ustrezni zaščiti območja najdišča in predhodno opravljenih študijah in raziskavah okolja ter same človeške ribice. Opazovanje bi lahko potekalo z infrardečo kamero, s čimer ne bi ogrožali teh primerkov v njegovem naravnem okolju. V sklop turistične ponudbe bi lahko vključili še šest evidentiranih enot arheološke dediščine, številno stavbno dediščino in posamezne dele občine, ki so vključeni v posebna varstvena območja Natura 2000, ki so pomembna za ohranitev določenih vrst ptic ter drugih živalskih in rastlinskih vrst.
Prisotni (z leve): Toni Kregar, Albin Kregar, Dušan Krštinc, Alojz Knafelj in Andrej Hudoklin.
