turistične informacije

 

TURISTIČNE INFORMACIJE

Občina Straža

Ulica talcev 9

8351 Straža

tel.:  +386(0)7 38 48 550

vodnik2016srb_vodič eng_vodic
Turisticni vodnik STRAZA        Turistički vodič STRAZA (SRB)Tourist guide STRAZA (ENG)

 

Straža je resda majhna občina s površino dobrih dveh ducatov kvadratnih kilometrov in nekaj tisoč prebivalci, kar pa ne pomeni, da nima česa pokazati. Prav nasprotno! Čez območje v samem srcu Dolenjske denimo teče reka Krka, več kot upravičeno imenovana tudi ‘dolenjska lepotica’. A Krka ni    zgolj lepa na pogled, po njej lahko tudi veslate ali se spuščate s splavom, v njene vode pa pomakate trnek, saj rib tu ne manjka. Številna mlinska kolesa, ki jih je nekoč poganjala, se resda že dolgo ne vrtijo več, a v Vavti vas in še na dveh drugih mestih v občini Straža si lahko še ogledate nekaj teh pomnikov preteklosti.

Le streljaj nad zeleno reko se dviga Straška gora. Če se ozrete proti njej, vam ob tem pogledu, še posebej v lepem vremenu, zaigra srce. Prijazne sončne lege njenega vznožja so posejane z vinogradi, značilnimi dolenjskimi zidanicami in zadnja leta tudi s počitniškimi hišicami, ki se s svojim videzom lepo vključujejo v to okolje. Na veliko veselje skrbnih vinogradnikov lahko sonce na teh pobočjih po mili volji razvaja grozdne jagode. Tu uspevajo dobra vina, začenši s cvičkom, za katerega je pred leti pesnik Tone Pavček, Dolenjec po rodu, zapisal – »ni za maše, a vedno paše.« Cviček še vedno ‘paše’ in je že kar nekaj časa tudi ‘za maše’; vino z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja je čedalje bolj cenjeno. Obisk zidanice je doživetje zase. Tako zaradi vina kot tudi zaradi ljudi; Dolenjci so pač od nekdaj prijazni, zgovorni in širokosrčni.

Če si zaželite poživljajočega pohoda ali zgolj krajšega sprehoda v lepem naravnem okolju, so vam po Straški gori na voljo pešpoti. Te vas na primer vodijo tudi mimo jame Velika prepadna in kužnega znamenja, ki spominja na čase, ko je tudi tu kosila črna smrt – kuga. A o minulih časih pričajo še druge stvari. Prav na območju Straže se je nahajalo edino danes znano ravninsko gradišče na Slovenskem; ta višinska naselja iz prvega tisočletja pred našim štetjem so namreč običajno stala na dvignjenih mestih. Tod je nekoč potekala pomembna rimska pot. Na območju Straže stoji pet cerkva. Na Straški gori vzletajo jadralni padalci, s katerimi se lahko popeljete v tandemu. Pri Prečni se nahaja športno letališče, kjer med drugimi vzletajo letala, ki obiskovalcem nudijo ogled teh krajev iz ptičje perspektive. V Straži se skozi vse leto odvijajo številne prireditve, začenši s tradicionalno Straško jesenjo, Straško salamiada, Regato na Krki, Martinov pohod, Božično novoletni koncert...

Še marsikaj drugega se najde na tem majhnem, a bogatem območju. Dobrih razlogov, da obiščete Stražo, je torej več kot dovolj.

 

GOSTINSKA PONUDBA - PREHRANA

Gostilna pod smrekco

Franci Bašelj s.p.

Potok 2

8351 Straža

tel: 07/384 75 88, GSM: 041/775 253

e-mail: franci.baselj@siol.net

Gostilna pri Mari

Mojca Kikelj s.p.

Novomeška 87

8351 Straža

tel.: 07/332 36 30

Pizzerija Eldorado

Jurka vas 1 8351 Straža

tel.: 07/ 337 80 10

Pizzerija Nelli

Vavta vas 4a

8351 Straža

tel: 07/384 70 10

PRENOČIŠČA IN ZIDANIŠKI TURIZEM

Ramar

Vavta vas 17

8351 Straža

tel: 07/308 43 70, 041/625 246, 041/589 826

rm@siol.net

http://www.apartmaji-ramar.com

Zidanica Krštinc

Zavrtnica 26

8351 Straža

tel: 031/661 469

info@turizem-krstinc.si

http://www.turizem-krstinc.si

OSTALE TURISTIČNE STORITVE

Turistično društvo Straža

Ulica talcev 9

8351 Straža

vidic.pavel@gmail.com

 

 

Rafting na Krki

Rafting klub Gimpex Straža

Stara cesta 1

8351 Straža

tel: 031/340 422

Kajak kanu klub Straža

Pod Srobotnikom 39a

8351 Straža

tel.: 041/833 198 (Marko Mihelič)

Ribolov Ribolovne dovolilnice Gostilna Pod smrekco

Potok 1

8351 Straža

tel.: 07/384 75 88

Ribiška družina Novo mesto, pododbor Straža-Dolenjske Toplice

tel.: 041/503 185 (Momčilo Maksimović)

http://www.rdnovomesto.si/

Ogled cerkva Župnijski urad Vavta vas

Župnik: Tomaž Maras

Vavta vas 48

8351 Straža

tel.:00385 07/308 31 74

 GSM: 051 334 895

zupnija.vavta.vas (at) rkc.si

http:// www.vavta-vas.si

Župnijski urad Prečna

Župnik: Jože Mrvar

Prečna 10

8000 Novo mesto

tel: 07/334 85 00

facebook

Tandemski poleti in panoramski ogledi

Tandemski poleti

Klub za prosto letenje Kanja

Gorenje Gradišče 13

8350 Dol. Toplice

tel.: 031/379 628 (Dušan Gorenc)

dusko.gorenc@gmail.com

http://www.kpl-kanja.si/

Panoramski poleti

Aeroklub Novo mesto

Prečna 6

8000 Novo mesto

tel.: 041/987 123

http://www.aeroklub-nm.si

Ribolov

Ribolovne dovolilnice

Picerija Eldorado, Jurka vas 1, 8351 Stražatel.: 07/337 80 10

Ribiška družina Novo mesto, pododbor Straža-Dolenjske Toplicetel.: 041/503-185 (Momčilo Maksimović)

http://www.rdnovomesto.si

Vinogradništvo

Vinogradništvo

Vinska trta pri nas uspeva in daje vino praktično že od nekdaj. Na ozemlju Slovenije se je pojavila že s prihodom prvih naseljencev. Že Kelti so štiri stoletja pred našim štetjem razširjali vinsko trto, ki so jo Rimljani nato še razširili. Za dvig vinogradništva in kakovost vin v srednjem veku so skrbeli predvsem menihi, ki so v 11. stoletju pripomogli k začetku vzpona vinogradništva. Svojo vlogo je odigralo tudi gorsko pravo iz 13. stoletja, ki je uvedlo zakupnino za vinograde.Da se z vinogradništvom na območju Straže ukvarjajo že veliko let, pričajo ostanki zapuščenih in že z mogočnimi drevesi zarasle zidanice skoraj do vrha Straške gore - Srobotnika. Sončna lega in pridne roke domačinov sta ključ, da trta dobro uspeva na tem strmem področju. V letih od 1900 do 1901 je vinsko trto uničila trtna uš, leto kasneje pa še hud mraz. Vinograde so domačini srčno obnovili z ameriškimi sortami. Samorodnico - šmarnico, amerikan, bakuš, tinton, angara..., so danes vinogradniki nadomestili, že v večini vinogradov, z žlahtnimi sortami. K temu je pripomogla tudi bolezen zlata trsna rumenica, ki se je od leta 2010 zelo razširila po naših vinogradih. Zlata trsna rumenica je karantenska bolezen vinske trte, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescencedorée (FD). Bolezen se v vinogradih zelo hitro širi s pomočjo ameriškega škržatka, ki prenaša fitoplazmo z okuženih na zdrave trte. Vinogradniki so v sodelovanju s strokovnjaki in inšpekcijsko službo do leta 2015, že močno omejili bolezen s škropljenjem in uničevanjem okuženih trt. Ker je bolezen prizadela v večji meri samorodnice so le te nadomestili s trtami žlahtnih sort.

Straška, Nova in Stara gora ter Ljuben so naša vinorodna območja, ki spadajo v Posavsko-Dolenjski vinorodni okoliš, kjer je doma cviček. Od tod prihajajo prijetna lahka, rdečkasta in bela vina z izraženo kislino in nežno cvetico.

Vinorodni okoliš Dolenjske meri 4.275 ha. Od belih sort uspevajo: kraljevina, rumeni plavec, laški rizling, zeleni silvanec, ranina, beli pinot, chardonnay, sauvignon, kerner, renski rizling. Od rdečih sort uspevajo: portugalka, šentlovrenka, gamay, żametovka, frankinja, zweigelt, modri pinot.Značilno vino tega vinorodnega okoliša je dolenjski cviček, ki je postal že kar sinonim za vinorodno Dolenjsko. Je zvrst, ki jo sestavljajo sorte: žametna črnina, modra frankinja, kraljevina in laški rizling. Za cviček je značilna svetlo rdeča barva, lepo zaznavna kislina in sorazmerno nizka vsebnost alkohola, ki ne presega 10 vol.%. Prijetno pitno suho rdečkasto vino, s cvetico ki spominja na maline, jagode in ribez se prilega številnim jedem, saj s svojo lahkotnostjo in živahnostjo dopolnjuje veliko različnih okusov.Vinogradniki naše občine so združeni v društvu - Društvu vinogradnikov Straža, k z medsebojnim sodelovanjem, izmenjavo znanja ter organiziranju raznih strokovnih predavanj, skrbijo za zdravje vinske trte v vinogradih in z dobrim kletarjenjem za kakovost vina.

Društvo vinogradnikov Straža

Več o društvu na spletni strani:

Društvo vinogradnikoc Straža

The Vinegrowing

Vines in our region have grown and produced wine practically since the beginnings of time. Vines occurred on the territory of Slovenia with the arrival of the first settlers. The Celts already, in the 4th century BC, planted vines which the Romans hereafter even expanded. The raise of the quality of the wine and viticulture in the Middle Ages was mainly due to the care of the monks, who in the 11th century helped with the beginnings of the rise of viticulture. The ‘hill legislation’ from the 13th century also played an important role since it introduced a rent for vineyards.

The proof that the area of Straža has been engaged in the vinegrowing for many years are the remainings of abandoned vine-cottages and the mighty trees growing over the ones built at the top of the Straška gora – the Srobotnik. Its sunny position and hardworking locals are the key to the vine growing well in this steep area. In the years from 1900 to 1901 vines were destroyed by vine lice, and a year after it was affected by a severe frost. Self-growing vines, such as šmarnica, amerikan, bakus, tinton, angara, etc. were replaced in most of the vineyards with noble varieties. This was also due to a grapevine disease callled Zlata trsna rumenica, which has much spread in our vineyards since 2010. Zlata trsna rumenica is a quarantine disease of the grapevine caused by Grapevine flavescencedorée (FD). The disease in vineyards spreads very quickly through the US leafhopper that transmits phytoplasma from the infected to healthy vines. Our winegrowers in cooperation with experts and inspection services have by the year 2015, already severely limited this disease by sprinkling and also by destroying the infected vines. Because this disease had affected mostly self-growing vines, these were replaced with vines of noble sorts.

Straška, Nova and Stara gora, and Ljuben are our wine-growing areas which fall within the Posavsko-Dolenjska winegrowing region ehich is the home of Cviček. From here come nicely bright red and white wines with pronounced acidity and delicate flavour.

the vineyard area of Dolenjska (transl. the Lower Carniola) measures 4,275 ha. From the white sorts of grape varieties thrive Royalty, Yellow Plavec, Latin Riesling, Green Sylvaner, Ranina, Pinot Blanc, Chardonnay, Sauvignon Blanc, Kerner, the Renn Riesling; while from the red sorts of grapes thrive Portugalka, Šentlovrenka, Gamay, Žametovka, Franconian, Zweigelt, Pinot Noir.

Typical wine of this region is Dolenjska’s Cviček, which has become quite a synonym for the vine-growing Lower Carniola. Cviček is a kind of wine consisting of the following sorts: Black Velvet, Blue Franc, Royalty and Latin Riesling. Cviček is characterized by a bright red color, a nicely tasting acidity, and relatively low alcohol content that does not exceed 10 vol.%. A pleasantly smooth dry red wine, with a taste resembling that of raspberries, strawberries and currants, goes well with many dishes due to its lightness and liveliness which complement many different flavours.

The winegrowers of our county are joined in the association – The Association of Winegrowers Straža, where with mutual cooperation, exchange of knowledge and with organizing various lectures they care for the health of the vine in the vineyards and, with good cellaring, for a good quality of wines.

The Association of Winegrowers Straža

More on the association is found on its website:

Društvo vinogradnikov Straža

Pešpoti

Pešpoti po Straškem hribu

Po Straškem hribu so speljane tri krožne pohodne poti: Gozdarska, Rimska in Vinogradniška. Začetek in konec vseh treh, med seboj povezanih in dopolnjujočih se poti, je na železniški postaji v Straži (175 m nm. v.), kjer je veliko parkirišče za osebna vozila. Železniška postaja je od središča Straže oddaljena ca. 150m v smeri Prečne.

Poti so slikovite, med sabo prepletene in večinoma speljane po nezahtevnem terenu. Med potjo je potrebno upoštevati, da so v sušnem obdobju južna pobočja Straške gore požarno ogrožena. Zelo verjetno je, da na lahko srečate različne divje živali, ki živijo v gozdu. Med pohodom je treba paziti, da jih po nepotrebnem ne vznemirjamo in poskrbeti, da bo naše obnašanje primerno gibanju v naravnemu okolju.

Gozdarska pot

Je lahka pot, označena s tablami in belo zelenimi krogi na drevesih. Vodi mimo cerkve sv. Tomaža, se nadaljuje mimo vinogradov in nato pelje po strmejših gozdnih poteh in vlakah do jame Velika prepadna. Do tu hodimo približno eno uro. Velika prepadna je kapniška kraška jama, ki jo je mogoče dvakrat letno (za 1. maj in v času Straške jeseni) organizirano obiskati. Drugače pa je za obiskovalce iz varnostnih razlogov kot tudi zaradi zaščite živali, ki so tu našle svoj življenjski prostor (zlasti hrošči in netopirji), zaprta. Od tu lahko nadaljujemo pot do Frate ali Vzletišča Peter.

1. Frata

Od Velike prepadne pot nadaljujemo po poteh, ki jih gozdarji in lastniki gozdov uporabljajo pri delu v gozdu. Označene so z belo zelenimi okroglimi oznakami. Pot deloma poteka tudi po trasi Trdinove poti in Evropske pešpoti E7. Vodi mimo več naravnih zanimivosti in se zaključi pri Domu Frata pri vasi Dolnji Ajdovec na območju občine Žužemberk. Hoje je za približno 1,5 ure od Velike Prepadne, oziroma 2,5 ure od Straže, v dolžini 8,6 km. 2. Vzletišče Peter

Pot je označena s tablami in belo rdečimi markacijami v obliki padala. V začetku obide Srobotnik po severni strani, ki je s 593m nadmorske višine najvišji vrh Straške gore. Iz makadamske poti skrenemo skrajno levo na gozdno pot in nato mimo studenca Bič do Vzletišča Peter. Od Velike prepadne do vzletišča potrebujemo približno 40 minut. Od izhodišča v Straži do tu je malo manj kot pet kilometrov.

Rimska pot Rimska pot predstavlja zahtevnejšo različico poti iz Straže do Vzletišča Peter. Označena je s tablami in belo rdečimi markacijami v obliki padala.

 

Do Rimske poti lahko pridemo na dva načina: 1. Gremo po Gozdarski poti mimo cerkve sv. Tomaža in nato v hrib. Po približno 20 minutah hoje pridemo do križišča, kjer je začetek Rimske poti. Čas hoje do Vzletišča Peter je približno 2 uri. 2. Po zgornji Vinogradniški poti do križišča z usmeritvenimi tablami (približno 20 minut od železniške postaje). Čas hoje do Vzletišča Peter je približno 1 uro.

Rimska pot je speljana po jugovzhodnem pobočju Straške gore, ime pa je dobila na osnovi legende, da je v času Rimljanov tu potekala rimska cesta. Kot pravijo strokovnjaki, je to povsem mogoče, a za enkrat še ni potrjeno. Prehodna je vse leto, saj sneg zaradi sončne lege običajno hitro skopni.

 

Vinogradniška pot do Vzletišča Peter

Je skupno dolga 3,4 kilometre, speljana pretežno po asfaltiranih poteh in označena s tablami. Je najkrajša pot iz Straže do Vzletišča Peter. Vzletišče Peter je prijetna jasa sredi gozda na nadmorski višini 464 metrov, ki jo za vzletanje uporabljajo predvsem jadralni padalci iz Kluba za prosto letenje - Kanja iz Dolenjskih Toplic. Pot je speljana po zgornji in srednji cesti med vinogradi. Ločita se po približno 500m hoje od železniške postaje. Obe sta označeni s belimi in rdečimi oznakami v obliki padala.

Zgornja pot se začne strmo v hrib med vinogradi. Kmalu, ko se pot zravna, pridemo do oznak in imamo dve možnosti:

1. Pot nadaljujemo naravnost mimo kužnega znamenja in se nato spustimo v dolino in pridemo do križišča, kjer se nadaljuje skupna pot s srednjo potjo do Vzletišča Peter. Za pot potrebujemo 1 uro hoje. 2. Skrenemo v hrib in pridemo do Rimske poti. Tudi za to pot do vzletišča rabimo približno 1 uro hoje. Če se odločimo za to pot lahko po približno 10 minutah skrenemo desno in pot nadaljujemo po Rimski poti do Gozdarske poti in nato proti Veliki prepadni in Frati. Če pa nadaljujemo naravnost pa se strmo vzdigujemo po pobočju hriba in pridemo da gozdne poti. Če zavijemo levo pridemo do Vzletišča Peter, desno pa mimo studenca Bič da Velike Prepadne.

Srednja pot najprej poteka po ravnem med vinogradi. Na križišču, kjer se sreča z zgornjo potjo, nadaljujemo pot levo in po nekaj deset metrih desno po travniku in nato med vinogradi strmo v hrib. V ostrem ovinku nadaljujemo pot po gozdni cesti, kjer nas oznake pripeljejo do Vzletišča Peter. Tu se lahko odpočijemo na postavljenih klopeh, nekaj jih je tudi pod nadstreškom, ter uživamo v razgledu okoliških krajev. Za pot bomo potrebovali slabo uro hoje. Po počitku pot nadaljujemo do Velike Prepadne ali pa se spustimo v Stražo.

 

Vzletišče Peter – Straža

Za pot nazaj v Stražo imamo več možnosti: 1. Vrnemo se po isti poti kot smo prišli. 2. Spustimo se levo po vzletišču in ga v vznožju prečkamo. Po gozdni stezi pridemo na cesto nad vinogradi. Pot nadaljujemo levo in v ostrem ovinku se usmerimo v gozd in po stezi pridemo med vinograde in zgornjo Vinogradniško pot in se v Stražo vrnemo mimo kužnega znamenja. 3. Pot nadaljujemo proti Veliki Prepadni in se po približno 1km spustimo po Rimski poti in pridemo do zgornje Vinogradniške poti in se spustimo v dolino.

Zemljevid:

Zemljevid pešpoti 2

Jama - Velika in Mala Prepadna

VELIKA PREPADNA

Do jame lahko pridemo peš po označeni poti z belo zelenimi markacijami. Začetek poti je na železniški postaji v Straži, mimo cerkve Sv. Tomaža in nato v gozdnati del hriba. To je del Gozdarske poti, ki pelje do Frate in del Jakobove poti (glej Pešpoti po straškem hribu). Pri jami so postavljene mize in klopi ter manjše ognjišče. Prostor je primeren za piknike.

Ogled jame je možen le v spremstvu jamarjev. Vsako leto sta dva organizirana pohoda do jame in ogled. Prvi je vedno 1. maja, drugi pa v sklopu prireditve Straška jesen, ki poteka konec avgusta prvi vikend v septembru. Datum je objavljen na občinski spletni strani, plakatih in medijih.

Velika Prepadna je kraška jama, ki leži ob gozdni cesti na severozahodnem pobočju Srobotnika. Vhod leži na nadmorski višini 530 m. V grobem je sestavljena iz vhodnega brezna, glavnega rova in spodnje etaže. Vhodno brezno, ki je globoko 24m nakazuje, da se je strop jame udrl in zasul nadaljevanje. Po podornem kamenju se spusti v vhodno dvorano, široko 20m in dolgo 30m. Na desni strani je nizek strop, na levi pa se strmo dviguje do višine 15-20m. Večina sten in stropa so zasigane.V nadaljevanju se dvorana počasi dvigne in preide v podrti rov 2x3m. Tla in stene so lepo zasigane.

Srednja dvorana se razširi in dviga. Tu pridemo do sigovih kop in manjših ponvic.Od srednje dvorane se glavni rov strmo dvigne v zadnji dvorano. Tla so iz zasiganih balvanov, po stenah pa se mešata bela in rdeča siga. V njej je tudi veliko kapnikov, vendar je veliko stalaktitov polomljenih. V dvorani je tudi večji steber, visok okoli 6m in premera 1m, na desni strani pa je 4m globoka razpoka, kjer se nabira voda. Za stebrom sta dve vzpotedni brezni, ki se spojita s Štirno, 20m globokim breznom z zelo razjedenimi stenami, na dnu katerega je ilovica in podorno kamenje - spodnja etaža, ki pa je dostopna le izkušenim jamarjem. Najnižja točka je -95m.

Velika Prepadna je ena redkih vodoravnih jam, saj je pretežno brezno od 10 do 40m globine. Ima skoraj 300m globinskega potenciala.

VELIKA PREPADNA (The Big Abyss)

The cave can be reached on foot along the marked path with green-and-white signs. The trail starts at the train station in Straža, past the Church of St.Thomas, and then goes into the forest region of the hill. It is a part of the Forestry Route that leads to Frata and a part of Jacob's Route (see Pešpoti po straškem hribu). Next to the cave, tables and benches are put, and a small fireplace. The place is suitable for picnics.

The cave can be seen only in the company of cave-explorers. Each year there are two organized walks to the cave and visits of it. The first is always on the 1st of May, and the second is within the context of events called the Straška Autumn, which takes place at the end of August, during the first weekend in September. The exact date is posted on the Municipal website, posters and in the media.

Velika prepadna is a Karst cave, lying along a forest road on the northwest slope of the Srobotnik. Its entrance is situated at 530m asl. It consists roughly, of the entrance abyss, the main tunnel and the ground floor. The entry abyss, which is 24m deep, indicates that the ceiling of the cave collapsed and burried the rest. On the remnant stones it drops into the entrance hall, which is 20m wide and 30m long. There is a low ceiling on its right side, while on the left side the ceiling rises steeply to a height of 15-20m. Most of the walls and the ceiling are calcified.

The hall further on slowly rises and reduces into a demolished tunnel of size 2x3m. The floor and its walls are beautifully calcified.

The middle hall expands and rises. There we arrive at the Sinter piles and small Karst pans. From the middle hall, the main tunnel steeply rises into the last hall. The floor is formed from the calcified boulders, while on the walls is red and white Sinter mix. In the last hall there are also many stalactites, though many of them are broken. There is also a big pillar in the hall about 6m high and with a diameter of 1m, and on the right side there is 4 m deep slot, where water gathers. Behind the pillar are to parallel abysses that join with Štirna, a 20m deep abyss with very much corroded walls, at the bottom of which there is clay and remnant stones – i.e. the ground floor, which can be reached only by the experienced cavers. The lowest point of it is -95m.

Velika prepadna is one of the few horizontal caves, as its main abyss is from 10 to 40m deep. It has almost a 300m depth potential.

IMG_9887 IMG_9846 IMG_9849 IMG_9852 IMG_9854 IMG_9863 IMG_9869 IMG_9877 IMG_9878

MALA PREPADNA

Leži približno 200m severovzhodno po gozdni cesti od Velike Prepadne. Vhod v premeru meri 1m in se nadaljuje v brezno, globoko 16m. Takoj po vhodu se razširi v manjšo dvorano z nekaj stebri in je vsa zasigana. Jama se nadaljuje z zasiganim rovom, kjer so tla iz balvanov med katerimi se dvigujejo stalaktiti. Rov se počasi dviguje in tu so manjša brezna globoka od 3-5m, ki se končujejo z gruščem. Na levi je suha struga široka do 2m, ki spremlja glavni rov do zožitve, ki pripelje v manjšo končno dvorano, veliko 2x4m. Rov se zoži in po 4m ni več prehoden. Glavni rov ostro zavije proti vzhodu in se spusti do brezna, globokega 8m in širokega 1-51,5 m.Glavni rov je lepo zakapan, saj vhod v brezno preprečuje obiske.

MALA PREPADNA / The Small Abyss

It is located approx. 200m north-east from Velika prepadna along the forest road. Its entrance measures 1m in diameter and continues into an abyss which is 16m deep. Right after the entrance it expands into a small hall with a few pillars, and it is completely calcified. The cave continues with a calcified tunnel that has the boulders ground from which the stalactites lift. The tunnel slowly rises, and there are small abysses 3-5m deep which end up with the rubble. On the left is a dry riverbed of 2m width that follows the main tunnel to the narrowing, which leads into a smaller final hall of size 2x4m. The tunnel then further narrows down, and after 4 metres it is no longer passable. The main tunnel turns sharply to the east and down into the abyss, which is 8m deep and 1 to 51.5 m wide.

The main tunnel is nicely calcified as the entrance into the abyss prevents visits.

Vhod v Malo prepadno:

The entrance into Mala prepadna:

Mala Prepadna 1

Vzletišče Peter

Vzletišče Peter

Vzletišče Peter je namenjeno za vzletanje jadralnih padalcev, hkrati pa je tudi priljubljena točka za pohodnike.Prizadevni člani Kluba za prosto letenje Kanja, s sedežem v Dolenjskih Toplicah, so s svojim prostovoljnim delom očistili planjavo in jo lepo uredili za varno vzletanje. Otvoritev vzletišča je bila leta 2005.

Vzletišče Peter leži nad Dolenjim Poljem na nadmorski višini 464m, jugovzhodna lega s pogledom po topliški dolini, proti Ljubnu in proti Gorjancem. Prostor za pristajanje iz Vzletišča Peter leži takoj za silosom v smeri proti Straži na nadmorski višini 181m. Višinska razlika med startom in pristankom je 283m.Več informacij glede letenja in letenje v tandemu na:

http://www.kpl-kanja.si/

 

Dostop iz Straže:

z avtom

Dostop je iz smeri Straža proti Soteski - pri avtovleki Bradač zavij ostro desno (nevarno zavijanje na desno, priporočeno je, da se odpeljemo naprej in obrnemo avto ca. 20 m naprej) , nato se po asfaltu naprej držimo levo in ko je asfalta konec zavijemo ostro desno po makadamu ca. 200 m do obračališča in tablice vzletišče 10 min. Tam pustimo avto in se peš odpravimo do vzletišča.

peš  - glej Pešpoti - Vinogradniška pot

 

Vzletišče Peter (The Runway Peter)

The Runway Peter is meant for paragliders’ taking off, and at the same time it is also a very popular sight for hikers.

Devoted members of the Club for Free Flying Kanja, based in Dolenjske Toplice, with their volunteer work cleaned the plain and neatly arranged it for a safe takeoff. The opening of the runway was in 2005.

The Runway Peter is placed above Dolenje Polje at 464m asl., south-eastern location overlooking the Topliška valley, towards Ljuben and the Gorjanci. The space for landing from the Runway Peter is situated right behind the silo in direction towards Straža at 181m asl. The height difference between the takeoff and the landing is 283m.

More information about the flying and the flying in tandem can be found on the following website: http://www.kpl-kanja.si/

Access from Straža: by car

The access is from the Straža direction towards Soteska; at the car-tow Bradač turn right sharply (it is a dangerous turn to the right and, therefore it is recommended that you drive further and turn your car backwards about 20 metres ahead), and, keeping along the road to the left, when the asphalt road ends turn right sharply onto a macadam road for approx. 200 m till you reach a turning plate and a signpost for the runway in 10 min. There we leave the car and walk to the runway.

Walking

See Pešpoti - Vinogradniška pot

 

P4170098IMG_5091IMG_5133IMG_5092  IMG_513413Silos - pristajanje

Kužno znamenje

Kužno znamenje

Kužno znamenje je postavljeno na zgornji Vinogradniški poti.Postavili so ga prebivalci pod Srobotnikom kot pomnik v zahvalo za konec kuge, ki je kosila od 14. do 17. stoletja in terjala življenje tretjine prebivalstva Evrope.Kuga je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa. Najpogostejši vir okužbe za človeka so podgane. Ker se pojavijo notranje in podkožne krvavitve, se na telesu pojavijo črne lise, od tod ime za kugo - črna smrt.

 

The Plague Sign The Plague sign is placed by the upper Vineyard Route.It was erected by the inhabitants who live under the Srobotnik as a reminder of the gratitude for the end of the plague, which spread between the 14th and 17th century and killed a third of the European population.The plague is a severe infectious disease that affects various parts of the body. Rats are the most common source of human infection. Since internal and under skin bleedings occur, the body gets covered with black marks, hence the name for the plague - the Black Death.

 

Ku+żno znamenje

 

Cerkve v občini

 Cerkve v občini

 V občini Straža imamo pet cerkva. Farna cerkev sv. Jakoba v Vavti vasi ima dve podružnici: Cerkev sv. Tomaža v Straži in cerkev Marije Tolažnice žalostnih na Drganjih selih. Cerkev Vnebovzetja Matere božje v nekdanji Dolnji Straži in cerkev sv. Martina v Zalogu pa sta podružnični cerkvi sv. Antona v Prečni. Poleg cerkva pa je v občini veliko razpel, križev in kapelic, ki so jih občani postavili v zahvalo ali priprošnjo. Cerkev sv. Jakoba v Vavti vasi je baročna župnijska cerkev zasnovana v 18. stoletju, ki jo krasi Goldensteinova scenska arhitektura oltarjev iz leta 1855. Cerkev Sv. Tomaža iz 14. stoletja in romanska ladja ter tristrani prezbiterij z grebenastim obokom iz 17. stoletja. Cerkev sv. Marije, tolažnice žalostnih na Drganjih Selih iz srednjega veka je bila v začetku 18. stol. temeljito barokizirana. Današnji prezbiterij je obokan. Stranska oltarja sta iz 18. stoletja. Križev pot, naslikan na papir in z napisi v bohoričici, je ljudsko delo. Cerkev Vnebovzetja Matere božje v nekdanji Dolnji Straži je baročna cerkev s konca 17. stoletja natančneje iz leta 1690. Cerkev je pozidana na osmerokotni tlorisni osnovi s prislonjenim zvonikom in plitvo kapelo. Cerkev sv. Martina v Zalogu - leto graditve ali posvetitve nista znana, omenjena pa je v popisu cerkva škofa Bizancija leta 1581. Domneva se, da je tu prvotno stala kapelica. Cerkvena ladja je pravokotna, baročno obokana. Prezbiterij je tudi pravokoten, zaključen v gotskem stilu.

Opis in podrobnosti so predstavljene v zloženki:

STRAZA cerkve_prew

 

The Churches in the Municipality

There are five churches in the municipality of Straža . The Parish Church of St. Jacob in Vavta vas has two subsidiary churches: the Church of St. Thomas in Straža and the Church of St. Mary, a Consoler to the Sad in Drganja sela.

The Church of the Assumption of Our Lady in the former Dolnja Straža and the Church of St. Martin in Zalog are subsidiaries of the Church of St. Anthony in Prečna.   In addition to the churches in the municipality of Straža, there are many crucifixes, crosses and chapels built by the local parishioners for thanksgiving or for intercession.   The Church of St. Jacob in Vavta vas is a Baroque parish church designed in the 18th century, adorned with Goldenstein scenic architecture of altars from the year 1855. The Church of St. Thomas is from the 14th century, and a Romanesque nave and a three-sided presbytery with a crest vault are from the 17th century.

The Church of St. Mary, a Consoler to the Sad in Drganja Sela from the Middle Ages, was at the beginning of the 18th century thoroughly changed into a Baroque style. The present presbytery is vaulted. The side altars are from the 18th century. The Way of the Cross, painted on paper, with inscriptions in Bohorič alphabet, is a folk art.

The Church of the Assumption of Our Lady in the former Dolnja Straža is a Baroque church from the end of the 17th century, to be more precise - from the year 1690. The church was built on an octagonal floor base, with a leaned bell tower and a shallow chapel.

The Church of St. Martin in Zalog - the years of construction or consecration are not known, however, it is mentioned in the Census of Churches by Bishop Bizancij in the year 1581. It is assumed that, originally, there stood a chapel. The nave is rectangular, arched in the Baroque way. The presbytery is also rectangular, finished in the Gothic style.

The descriptions and the details are presented in the brochure:

STRAZA cerkve_prew

 

Cerkev Sv. Tomaža:

IMG_5116

Dularjev mlin in žaga

dm slika

 

Mlin v Vavti vasi – Dularjev mlin

Kdo ve kdaj in kdo

Citati iz knjige Krka pa teče naprej:»Kdo je izbral ta kraj, kdo se je prvi spomnil, da je reki zagradil pot in speljal vodo v žleb in na màlinsko kolo? Morda so bili vaščani, morda kak svobodnjak, mogoče grajski gospod ali pa oskrbnik novomeškega kapitlja? Kdo ve?«

Prva omemba mlina v Vavti vasi sega v leto 1502 oz. 1504, ko naj bi Gospostvo novomeškega Kapitlja odkupilo mlin v Vavti vasi od Gregorja Kompolerja (Gumpiler). Leta 1658 se v Kapiteljskem urbarju omenja mlin v Vavti vasi na tri kamne. Kasneje mlini propadejo.Glede na stanje mlinske stavbe domnevamo, da je prišlo do gradbenih sprememb v času med začetkom 16. stoletja pa do srede 19. stoletja. Po navedbah Jožeta Dularja v romanu Krka pa teče naprej naj bi mlin leta 1738 še delal, mlinar pa je bil Jakob Duller, ki ga je nasledil sin Matija Dular, ki naj bi mlin v času Ilirskih provinc (1809 do 1813) odkupil od Francozov, ki so Kapiteljsko posest podržavili. Ves ta čas je imel mlin tri pare kamnov. Leta 1843 pride do večje spremembe. Dular je mlin temeljito prezidal in povečal na pet parov kamnov. Takrat je bil narejen tudi kamnit portal na glavnem vhodu, ki ima na sklepniku vklesano letnico 1843 in kratici F(ranc) D(ular).Leta 1847 je Dular k mlinu dodal še oljarno. Verjetno pa je bila postavljena v severozahodnem vogalu mlina. Leta 1866 je bila ob mlinu postavljena še žaga. Prvotna žaga je stala nad vodo vzporedno z mlinom. Že na Franciscejskem katastru je vrisan ozek lesen objekt na isti lokaciji. Zato lahko domnevamo, da je žaga stala že prej. Razen omembe v Franciscejskem katastru, drugih dokumentov o tem nismo našli.Po požaru, ki je upepelil žago na božič leta 1895, so žago postavili na novo, vendar na novi lokaciji. Prislonili so jo ob breg, naprej od mlina dolvodno. Leta 1903 je večjo predelavo doživel mlin. Namesto dveh parov mlinskih kamnov sta bila vgrajena dva valjčna mlina. Ob tem so namesto lesenih vodnih koles, ki so poganjala posamezne mlinske kamne, postavili kovinsko kolo, ki je poganjalo mlin – eno za pogon mlina in drugo za pogon žage.Spremenjene so bile tudi rake. Narejeni sta bili dve širši raki in vzdignjen je bil jez. Zapornice in položaj oz. višino vodnega kolesa sta mlinar in žagar uravnavala iz samega mlina oz. žage in tako najbolj izkoristila trenutno moč vode. Možnost uravnavanja višine vodnih koles omenja že Janez Trdina v svojih zapiskih za leto 1870.Načrt iz leta 1940, ko sta takratna lastnika Franc in Jože Dular zaprosila za vodne pravice za mlin in žago. Jože, ki je bil lastnik mlina, Franc pa žage. Po vojni je vdova po Jožetu mlin prodala. Lastnik Anton Rozman je leta 1972 mlin zaprl in se odselil. V mlinu sta živela njegova žena in sin Ivan, ki je mlin prodal. Zamenjalo se je nekaj lastnikov, ki pa so mlin prepustil naravi in ta je začel propadati. Od zadnjega lastnika Regeneracija d.o.o. ga je odkupila Občina Straža v decembru 2013. V letu 2015 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena in podpisali pogodbo za rekonstrukcijo strehe.

 

Uradni list - Razglasitev mlina in žage za kulturni spomenik lokalnega pomena

 

Dnevi na Krki

DNEVI NA KRKI - 2016

Več o dogajanju v letu 2016 na spletni strani:

http://dannakrki.obcina-straza.si/

Video predstavitev:

https://www.youtube.com/watch?v=Ycy81TKGJ2w&feature=youtu.be

 

DNEVI NA KRKI -2015

V julijskih poletnih dneh, že od leta 2010, poteka prireditev Dan na Krki v organizaciji Občine Straža. Dogodek se je začel kot nedeljski spust po reki Krki, v letu 2014 pa je prerastel v tridnevno prireditev Dnevi na Krki. Vse prireditve letu 2015 so se dogajajo v in ob reki Krki. "Most fest" na šolskem mostu s cirkuško delavnico, glasbenim nastopom, spustom lučk želja in ognjeno predstavo je bila uvodna petkova prireditev v letu 2015, ki se je nadaljevala v sobotnem popoldnevu z vožnjami s kajaki, raftom, supi in kanuji, ki so jih brezplačno izposojali člani Rafting kluba Gimpex Straža, ter druženje na jezu v Straži.Dan na Krki, kot osrednja prireditev Dnevi na Krki, se prične s spustom z rafti in drugimi plovili po Krki. Start spusta je v Soteski pod mostom, kjer potekajo prijave in vsak udeleženec dobi spominsko majico. Člani Rafting kluba Gimpex Straža priskrbijo rafte in vso potrebno opremo in tudi vodijo in spremljajo sam spust. Sama vožnja ni samo rekreacija ampak tudi druženje, uživanje v prelepi naravi in spremljevalnih dejavnostih - iskanju skritih zakladov, pogostitvi, glasbenih spremljavah, vožnja pod vodnim lokom... Največji užitek je seveda spuščanje po jezovih, najprej v Rumanji vasi, nato Vavti vasi in še v Zalogu, tako da nihče ne pride suh na cilj, ki je na travniku v Zalogu. Po malici se prične tekmovanje na vodi med vasmi v občini, povabljeni pa so tudi prebivalci sosednjih vasi - Srebrnič in Češče vasi (občina Novo mesto), da se pridružijo v tekmovanju in pokažejo svoje spretnosti.Po tekmovanju sledi druženje ob pečenih postrveh, pijači in športnih aktivnostih na travi.Pri organizaciji spusta sodelujejo člani Rafting kluba Gimpex Straža, prostovoljni gasilci in člani Kajak kanu kluba Straža. Prireditev je vključena v projekt Voda za vedno, Kajakaške zveze Slovenije.

 

Več o dogajanju v letu 2015 na spletni strani:

http://dannakrki.obcina-straza.si/

Video predstavitev:

https://www.youtube.com/watch?v=2IYW01-dSzQ

1

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

 Sobotno popoldne 012

 

 

Straška jesen

STRAŠKA JESEN

Prireditev Straška jesen je tradicionalna prireditev v organizaciji Turističnega društva Straža, ki poteka prvi teden v septembru. Prva prireditev je bila leta1986. V tem tednu potekajo razne prireditve, vedno pa se začne s sobotnim pohodom do Velike Prepadne in ogledom jame. Med tednom pa se odvijajo razne prireditve kot so: srečanje folklornih skupin, tekmovanje harmonikarjev, predavanja - priprava na trgatev, kletarjenje, pridelava in shranjevanje zelenjave itd., praznik kruha, vina in salam, srečanje vinogradnikov - degustacija vin, zbiranje naj pridelkov iz občine Straža, spust lučk po reki Krki, vožnja z lojtrnikom in jahanje konj, prodaja domačih pridelkov s področja straške doline, razstava ročnih del DU Straža in šarkljev TD Straža, finalno tekmovanje za Slovenskega Martina Krpana, obhod konjenice po meji občine Straža, likovna kolonija, žetev prosa, predavanje o uporabi prosa ...V nedeljo pa je tudi nedeljska maša pod šotorom pred gasilskim domom v Straži.Osrednja prireditev je nedeljska povorka voz na katerih občani posameznih vasi predstavijo življenja na vasi glede na temo, ki je določena za vsako prireditev posebej. V vseh teh letih so bile na vozovih predstavljene naslednje teme: Moj dom, Kako smo odrasli, Dolgi zimski večeri, Iz roda v rod, Pridelano doma, Darovi iz polj, Naše vasi, Otroštvo na vasi, Iz babičine skrinje, Od zrna do kruha, Darovi gozdov, Črna kmečka kuhinja..Od začetka pa do leta 2011 so vozove vlekli konji, ki so jih nato zamenjali traktorji, predvsem zaradi zaostritve zakonodaje glede prisotnosti živali na prireditvah.Prireditve straških jeseni so prežete z veseljem, prikazujejo lepe, prijazne trenutke življenja na vasi in kmetiji. Ljudje se vsak dan bolj zavedajo, da postaja podeželje vse bolj dragoceno za njihovo bivanje, delo, preživljanje prostega časa in medsebojno druženje. Eno od oblik druženja na podeželju predstavljajo tudi prostovoljna društva, ki z najrazličnejšimi aktivnostmi združujejo in uresničujejo interese ljudi. Pri sami pripravi vozov, sodelovanje na povorki in ostalih prireditvah sodeluje do 500 občanov iz vseh vasi v občini, člani Turističnega društva Straža, Gasilskega društva Straža, Društva vinogradnikov Straža, Društva upokojencev Straža ter Občine Straža.Dogajanja v letu 2015 na spletni strani:

http://straskajesen.obcina-straza.si

in na

https://sl-si.facebook.com/TuristicnoDrustvoStraza

STRAŠKA JESEN (AUTUMN)

The event Straška Autumn is a traditional event organized by the Tourist Association Straža, which takes place in the first week of September. The first event took place in 1986. During that week various events take place, and it always starts with a Saturday walk to the Velika prepadna and the tour of the cave. During the week various events are held, such as the meeting of folklore groups, Accordion Competition, lectures - preparation for the vine harvest, cellaring, production and storage of vegetables, etc., the festival of bread, wine and salami, the meeting of winegrowers - wine tasting, gathering the best harvest from the Municipality of Straža, descent of the lights on the river Krka, driving on a hay wagon and horse riding, sales of domestic products from the area of Straška Valley, exhibition of the handicrafts by the Pensioners’ Association Straža and of home-made cakes called ‘šarkelj’ by the Tourist Association Straža, the finale of a competition for the Slovenian Martin Krpan, a tour of the cavalry along the border of the Municipality Straža, the art colony, harvesting of millet, a lecture on the use of millet, etc.

On Sunday, there is the Sunday Mass under the tent in front of the Fire Station in Straža. The main event is the Sunday parade of chariots, where the inhabitants of each village present life in the country in relation to the theme which is set each year differently. In all these years, the following topics have been presented on carts: My home, How we grew up, Long winter evenings, From generation to generation, Home made, Gifts from the fields, Our villages, Childhood in a village, From grandma's chest, From grain to bread, Gifts of the Forest, The Black rustic kitchen ...

From the beginning until the year 2011, the carts were pulled by horses, which were then replaced by tractors mainly due to the tightening of legislation concerning the presence of animals at the events.

Events of the Straška Autumn are filled with joy, showing beautiful, friendly moments of life in a village and on a farm. People are every day more and more aware that the countryside is becoming increasingly valuable for their lives, work, leisure and socializing. One of the ways of socializing in the rural areas are also the voluntary associations that with a wide variety of activities bring together and fulfill the interests of people. With preparation of carriages, participation in the parade and other events, 500 inhabitants from all villages in the Municipality are involved, members of the Tourist Association Straža, the Fire Brigade Straža, Winegrowers’ Association Straža, Pensioners' Association Straža and the Municipality of Straža. Events in the year 2015 are listed on the following website: http://straskajesen.obcina-straza.si 

and on

https://sl-si.facebook.com/TuristicnoDrustvoStraza

2 4 5 8 18 25 25 -1

 

STRAŠKA JESEN 2016

StraskaJesen2016_

 

Martinov pohod

Martinov pohod

Pohod, ki ga od leta 2009 organizira Občina Straža v sodelovanju z Vinogradniškim društvom Straža in Turističnim društvom Straža. Leta 2014 je odpadel zaradi slabega vremena, drugače pa ga vsako leto obeležimo na dan sv. Martina, ki ga v Sloveniji praznujemo kot praznik vina. Pohod je organiziran prvo soboto po godu sv. Martina.Zbor pohodnikov je na železniški postaji v Straži. Pot je dolga približno 13,5 km in poteka ob reki Krki po sprehajalni in kolesarski poti do cerkve sv. Martina v Zalogu. Tu je postanek s pogostitvijo; toplimi napitki, prigrizki in seveda pokušino vin. Leta 2015 pa smo prvič izvedli krst vin, da bo sv. Martin varoval vino pred boleznimi. Pot se nadaljuje po glavni cesti proti Straži. Na križišču se usmerimo desno do nekdanjega posestva »Prajtanov« in nato mimo obrtne cone Zalog naravnost ob letališki progi do hangarjev letališča Prečna. Prečkamo glavno cesto in gremo mimo gradu Lukna med vinograde v Novi gori. Vinogradniki pripravijo pogostitev in pokušino vin, prav tako v Stari gori kamor pridemo, ko se spustimo proti cerkvi v Dolenji Straži in nadaljujemo pot med vinogradi proti Straži. Do straške gore, kjer je še ena postojanka, pridemo tako, da se pri smerokazih usmerimo v gozd in ko pridemo do Gozdarske poti se usmerimo levo proti Straži. Pri asfaltni cesti se usmerimo desno v hrib med vinograde. Pot nadaljujemo po asfaltni cesti do ostrega ovinka, zavijemo v dolino in smo kmalu na cilju pri Gasilskem domu v Straži, kjer je zaključek s pogostitvijo, glasbo in še zadnjo pokušino vin.

 

6. Martinov pohod 2015 - več na  martinovpohod.obcina-straza.si

Martinov pohod 2015 011 Martinov pohod 2015 034 Martinov pohod 2015 040 Martinov pohod 2015 081 Martinov pohod 2015 136Martinov pohod 2015 101

top