Mlin v Vavti vasi – Dularjev mlinKdo ve kdaj in kdo
Citati iz knjige Krka pa teče naprej: »Kdo je izbral ta kraj, kdo se je prvi spomnil, da je reki zagradil pot in speljal vodo v žleb in na màlinsko kolo? Morda so bili vaščani, morda kak svobodnjak, mogoče grajski gospod ali pa oskrbnik novomeškega kapitlja? Kdo ve?«
Prva omemba mlina v Vavti vasi sega v leto 1502 oz. 1504, ko naj bi Gospostvo novomeškega Kapitlja odkupilo mlin v Vavti vasi od Gregorja Kompolerja (Gumpiler). Leta 1658 se v Kapiteljskem urbarju omenja mlin v Vavti vasi na tri kamne. Kasneje mlini propadejo. Glede na stanje mlinske stavbe domnevamo, da je prišlo do gradbenih sprememb v času med začetkom 16. stoletja pa do srede 19. stoletja. Po navedbah Jožeta Dularja v romanu Krka pa teče naprej naj bi mlin leta 1738 še delal, mlinar pa je bil Jakob Duller, ki ga je nasledil sin Matija Dular, ki naj bi mlin v času Ilirskih provinc (1809 do 1813) odkupil od Francozov, ki so Kapiteljsko posest podržavili. Ves ta čas je imel mlin tri pare kamnov. Leta 1843 pride do večje spremembe. Dular je mlin temeljito prezidal in povečal na pet parov kamnov. Takrat je bil narejen tudi kamnit portal na glavnem vhodu, ki ima na sklepniku vklesano letnico 1843 in kratici F(ranc) D(ular). Leta 1847 je Dular k mlinu dodal še oljarno. Verjetno pa je bila postavljena v severozahodnem vogalu mlina. Leta 1866 je bila ob mlinu postavljena še žaga. Prvotna žaga je stala nad vodo vzporedno z mlinom. Že na Franciscejskem katastru je vrisan ozek lesen objekt na isti lokaciji. Zato lahko domnevamo, da je žaga stala že prej. Razen omembe v Franciscejskem katastru, drugih dokumentov o tem nismo našli. Po požaru, ki je upepelil žago na božič leta 1895, so žago postavili na novo, vendar na novi lokaciji. Prislonili so jo ob breg, naprej od mlina dolvodno. Leta 1903 je večjo predelavo doživel mlin. Namesto dveh parov mlinskih kamnov sta bila vgrajena dva valjčna mlina. Ob tem so namesto lesenih vodnih koles, ki so poganjala posamezne mlinske kamne, postavili kovinsko kolo, ki je poganjalo mlin – eno za pogon mlina in drugo za pogon žage. Spremenjene so bile tudi rake. Narejeni sta bili dve širši raki in vzdignjen je bil jez. Zapornice in položaj oz. višino vodnega kolesa sta mlinar in žagar uravnavala iz samega mlina oz. žage in tako najbolj izkoristila trenutno moč vode. Možnost uravnavanja višine vodnih koles omenja že Janez Trdina v svojih zapiskih za leto 1870. Načrt iz leta 1940, ko sta takratna lastnika Franc in Jože Dular zaprosila za vodne pravice za mlin in žago. Jože, ki je bil lastnik mlina, Franc pa žage. Po vojni je vdova po Jožetu mlin prodala. Lastnik Anton Rozman je leta 1972 mlin zaprl in se odselil. V mlinu sta živela njegova žena in sin Ivan, ki je mlin prodal. Zamenjalo se je nekaj lastnikov, ki pa so mlin prepustil naravi in ta je začel propadati. Od zadnjega lastnika Regeneracija d.o.o. ga je odkupila Občina Straža v decembru 2013. V letu 2015 so ga razglasili za kulturni spomenik lokalnega pomena in podpisali pogodbo za rekonstrukcijo strehe.
Uradni list - Razglasitev mlina in žage za kulturni spomenik lokalnega pomena
